-
1 look-out
[lúkáut]nounstraža, stražnik, patrulja; opazovalnica; razgled ( over); budnost, čuječnost; figuratively upanje, pričakovanje; colloquially stvar, zadevaa bad look-out for s.o. — slabo kaže za koga -
2 look
[luk] 1. verb1) (to turn the eyes in a certain direction so as to see, to find, to express etc: He looked out of the window; I've looked everywhere, but I can't find him; He looked at me (angrily).) pogledati2) (to seem: It looks as if it's going to rain; She looks sad.) zdeti se3) (to face: The house looks west.) gledati2. noun1) (the act of looking or seeing: Let me have a look!) pogled2) (a glance: a look of surprise.) pogled3) (appearance: The house had a look of neglect.) videz•- - looking
- looks
- looker-on
- looking-glass
- lookout
- by the looks of
- by the look of
- look after
- look ahead
- look down one's nose at
- look down on
- look for
- look forward to
- look here!
- look in on
- look into
- look on
- look out
- look out!
- look over
- look through
- look up
- look up to* * *I [luk]nounpogled (at); (singular ali plural) izraz (obraza), videz, podobato give s.th. a second look — še enkrat ali natančneje kaj pogledatiII [luk]1.intransitive verbgledati, pogledati, motriti, ogledovati (at); colloquially strmeti, čuditi se; biti videti, zdeti se; kazati (to, towards na kaj); figuratively obrniti, nameriti, usmeriti (pogled, pozornost; at); paziti (to na) skrbeti ( that da) gledati ( that da how kako); upati, pričakovati; gledati na, biti obrnjen proti (to, towards);2.transitive verbgledati, pogledati, (s pogledom) izrazitilook here! — poglej, poslušaj!don't look like that — ne glej tako, ne delaj takega obrazalook and see — sam poglej, sam se prepričajlook you! — pomisli!, pazi!, glej!it looks as if ( —ali as though) — videti je, ko da bito look o.s. again — popraviti se (po bolezni itd.)to look black (at s.o.) — biti videti jezen (mrko koga gledati)to look blue — biti videti otožen, nesrečento look back — nazaj pogledati, pomisliti nahe looks as if butter wouldn't melt in his mouth — videti je, ko da ne bi znal do pet štetito look compassion at s.o. — sočutno koga gledatito look daggers at s.o. — z očmi koga prebadatito look s.o. in the eyes — gledati komu v očito look in the face — pogledati čemu v obraz, videti kaj v pravi lučito look a gift horse in the mouth — ali to look a horse trade in the tushes — gledati podarjenemu konju na zobeto look like — biti videti kot, biti podobenhe looks like winning — kaže, da bo zmagalI look to live many years here — pričakujem, da bom dolgo živel tukajto look one's last at s.o. — zadnjič koga pogledatilook before you leap — ne prenagli se, dobro premisli preden kaj storišto look sharp — ( with) pohiteti, podvizati se (s čim)to look small — pokazati se v slabi luči, napraviti slab vtis -
3 reflect
[rə'flekt]1) (to send back (light, heat etc): The white sand reflected the sun's heat.) odbijati2) ((of a mirror etc) to give an image of: She was reflected in the mirror/water.) zrcaliti3) (to think carefully: Give him a minute to reflect (on what he should do).) premisliti•- reflection
- reflexion
- reflective
- reflectively
- reflector* * *[riflékt]1.transitive verbodsevati, odbijati (svetlobo, zvok, toploto), reflektirati; (o zrcalu) odražati, zrcaliti; metati (npr. krivdo, dobro ali slabo luč, madež itd.) (on s.o. na koga), biti v čast (sramoto); ukriviti, nazaj zviti, upogniti; premisliti, razmisliti, premišljevati (o čem)his grief is reflected in the music he wrote at that time — njegova globoka žalost se zrcali, se odraža v glasbi, ki jo je tedaj komponiralto shine with reflected light figuratively sijati v slavi koga drugega;2.intransitive verbpremišljevati, premisliti; odbijati se, odražati se; neugodno se izraziti, prezirljivo (škodljivo) govoriti ( upon o)to reflect credit on s.o. — čast delati komuto reflect on — imeti slab učinek, slabe posledice za, metati slabo luč na, kopičiti očitke na -
4 speak
[spi:k]past tense - spoke; verb1) (to say (words) or talk: He can't speak; He spoke a few words to us.) govoriti2) ((often with to or (American) with) to talk or converse: Can I speak to/with you for a moment?; We spoke for hours about it.) govoriti z3) (to (be able to) talk in (a language): She speaks Russian.) govoriti4) (to tell or make known (one's thoughts, the truth etc): I always speak my mind.) povedati5) (to make a speech, address an audience: The Prime Minister spoke on unemployment.) govoriti•- speaker- speaking
- spoken
- - spoken
- generally speaking
- speak for itself/themselves
- speak out
- speak up
- to speak of* * *[spi:k]1.intransitive verbgovoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o); izraziti se; music (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ; nautical signalizirati, dati znak; British English dati glas, oglasiti se (o psu);2.transitive verb(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati; nautical poklicati (ladjo)generally (strictly) speaking — splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)roughly speaking — v grobem (približno, grosso modo) povedanonot to speak of... — da (niti) ne govorimo o...nothing to speak of — nič važnega, ni vredno niti omembeto speak back — (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)to speak by the book — govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjemto speak bluntly — naravnost, brez ovinkov govoritito speak by the card — z veliko natančnostjo govoriti, biti precizento speak in s.o.'s cast — prekiniti kogato speak comfort to... — imeti tolažilne besede za...my dog speaks only when I order him — moj pes zalaja le, če mu ukažemto speak in s.o.'s ear — komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s komto speak for s.o. — govoriti komu v korist, reči dobro besedo za kogathat speaks for itself — to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)I found nobody to speak to — nikogar nisem našel, da bi z njim govorilto speak by hearsay — govoriti, kar smo od drugih slišalithis speaks a man of honour — to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez častito your praise be it spoken... — v vašo pohvalo bodi povedano...you might as well speak to a stone figuratively prav tako bi lahko govoril stenito speak to — govoriti komu, potrditi kajI cannot speak to the truth of that — ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to resto speak volumes for — jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)who is speaking? — (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)? -
5 hard
1. adjective1) (firm; solid; not easy to break, scratch etc: The ground is too hard to dig.) trd2) (not easy to do, learn, solve etc: Is English a hard language to learn?; He is a hard man to please.) težek3) (not feeling or showing kindness: a hard master.) trd4) ((of weather) severe: a hard winter.) oster5) (having or causing suffering: a hard life; hard times.) težek6) ((of water) containing many chemical salts and so not easily forming bubbles when soap is added: The water is hard in this part of the country.) trd2. adverb1) (with great effort: He works very hard; Think hard.) hudo, trdo, dobro2) (with great force; heavily: Don't hit him too hard; It was raining hard.) močno3) (with great attention: He stared hard at the man.) nepremično4) (to the full extent; completely: The car turned hard right.) popolnoma•- harden- hardness
- hardship
- hard-and-fast
- hard-back
- hard-boiled
- harddisk
- hard-earned
- hard-headed
- hard-hearted
- hardware
- hard-wearing
- be hard on
- hard at it
- hard done by
- hard lines/luck
- hard of hearing
- a hard time of it
- a hard time
- hard up* * *I [ha:d]adjectivetrd; trden; težak, težaven, naporen; žilav, zdržljiv, odporen; močan, silen; priden, delaven, zmožen; strog, nepopustljiv, neusmiljen; trd, mrzel, oster (podnebje); economy pod težkimi pogoji, oster, visok (cena); težko razumljiv, težko izvedljiv; preudaren, trd (gospodarstvenik); rezek, močen (pijača); grammar trd (glas, soglasnik)to be hard on s.o. — biti prestrog s komto be hard upon s.o. — biti komu za petamia hard blow — težak udarec, silen udarecsport in hard condition — v dobri formihard lines — težko življenje, težko delo, zla usodahard luck — nesreča, "smola"figuratively a hard nut to crack — trd orehas hard as nails — žilav, trd kakor drenov les, trd kakor kamena hard saying — težko razumljive besede; predpis, ki ga je težko izpolnjevatihard work — trdo, naporno deloII [ha:d]adverbtrdo, trdno; težko, hudo, naporno; pridno, hitro; čisto zraven, tikto be hard hit — biti hudo udarjen, prizadetto look hard at — nepremično koga gledati, z očmi meritihard set — v stiski; trmast; negibenit will go hard with him — slabo mu kaže, trda mu predeIII [ha:d]nounBritish English trda obrežna tla; slang prisilno delo; težava; vulgar tudi hard on — erekcija; plural skrbi
См. также в других словарях:
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vplívati — am nedov. (í) 1. delovati na koga tako, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju: ona je vplivala nanj, da je to naredil; vplivati na koga, da začne misliti drugače; vplivati z besedo, zgledom; dobro, pomirjevalno vplivati;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrȃg — m (vràžica ž) 〈V vrȃže, N mn vrȁgovi/vrȃzi〉 1. {{001f}}rel. mit. simbolično biće kao oličenje zla; đavao, sotona, pali anđeo, napasnik 2. {{001f}}zast. knjiš. neprijatelj 3. {{001f}}razg. nestašno, nemirno dijete, nemirna osoba, vragolan [ne da… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
vrag — vrȃg m <V vrȃže, N mn vrȁgovi/vrȃzi> DEFINICIJA 1. rel. mit. simbolično biće kao oličenje zla; đavao, napasnik, pali anđeo, sotona 2. zast. knjiš. neprijatelj 3. razg. nestašno, nemirno dijete, nemirna osoba [ne da mu vrag mira uvijek nešto … Hrvatski jezični portal
úra — e ž (ū; v pomenu naprava ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: minila je ura, pa še ni prišel; dan ima štiriindvajset ur; hoditi dobro, slabo, ekspr. celo, debelo uro; ekspr. niti ure nisem spal; predstava traja približno dve uri;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vólja — e ž (ọ) 1. sposobnost hotenja: človek ima um in voljo; krepiti, razvijati, utrjevati voljo; ekspr. zlomiti komu voljo; slabotna, trdna volja; človek močne, ekspr. železne volje / nima lastne volje ni samostojen v odločanju / svobodna volja //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jèzik — m 〈V iče, N mn ici, G jȅzīkā〉 1. {{001f}}anat. pokretljiv mišić u usnoj šupljini čovjeka i životinja, organ za okus i uzimanje hrane, u čovjeka jedan od organa govora [hrapav ∼] 2. {{001f}}pren. a. {{001f}}ono što oblikom podsjeća na jezik… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
jezik — jèzik m <V iče, N mn ici, G jȅzīkā> DEFINICIJA 1. anat. pokretljiv mišić u usnoj šupljini čovjeka i životinja, organ za okus i uzimanje hrane, u čovjeka jedan od organa govora [hrapav jezik] 2. pren. a. ono što oblikom podsjeća na jezik… … Hrvatski jezični portal
némati — nesvrš. 〈prez. nêmām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(što, koga, čega) ne imati, ne posjedovati, ne biti vlasnik, ne raspolagati čime, ne moći doći do čega [∼ kuću/kuće a. ne posjedovati kuću kao nekretninu i vrijednost b. biti bez… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
nemati — némati nesvrš. <prez. nȇmām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (što, koga, čega) ne imati, ne posjedovati, ne biti vlasnik, ne raspolagati čime, ne moći doći do čega [nemati kuću/kuće a. ne posjedovati kuću kao nekretninu i… … Hrvatski jezični portal